Povzetek okrogle mize v okviru mednarodnega spletnega dogodka v organizaciji CER – partnerstva za trajnostno gospodarstvo in Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. 

EU je objavila mejnik 55, ki je odločen korak k prvemu podnebno nevtralnem kontinentu do leta 2050. Predstavljeni paket Pripravljeni na 55, ki ga je v sredo, 14. julija, razgrnila Evropska komisija, je izredno kompleksen. Je sistem, ki nam bo pomagal ustvariti sinergije med različnimi sektorji. Je zgodovinski dogodek za EU, ob čemer pa se pojavljajo tudi vprašanja, kako bo nov zakonodajni sveženj vplival na gospodarstvo in družbo kot celoto. O tem so razpravljali udeleženci na okrogli mizi v okviru mednarodnega spletnega dogodka v organizaciji CER – partnerstva za trajnostno gospodarstvo in Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. 
 

Glede na to, da novi paket predstavlja veliko novosti, se upravičeno postavlja vprašanje, kako ustvariti in financirati zelene projekte ter naložbe za dosego podnebnih ciljev EU s 55-odstotnim neto ciljem zmanjšanja emisij. Energetika, ki poganja svetovno gospodarstvo, se v podnebnih zavezah že spreminja. Jože Bajuk, član uprave Petrol, pravi, da je to izziv, a Petrol se že nekaj let spopada s to strategijo. »Danes imamo jasno definirana dva stebra: steber nafte in steber energetske tranzicije, kjer smo upoštevaje okolje, regulatorno področje in porabo energentov, in pripravili jasen načrt, kako se bomo spopadli s tem izzivom. Naftni del še vedno predstavlja velik del maržnosti, vendar se bomo znotraj energetske tranzicije prilagajali spremembam in regulatornemu okolju.« Toda pričakovanja zelene tranzicije so jasna tudi s strani bank in drugih deležnikov, kar se pozna tudi pri oceni investitorjev, predvsem iz tujine, pravi Bajuk. »Tuje multinacionalke imajo bolj ambiciozna pričakovanja po zeleni tranziciji kot naši kupci v Jugovzhodni Evropi,« je še dejal. 

POSNETEK OKROGLE MIZE

Brez inovacij in razvoja ne bo prehoda v ničogljičnost

Velik delež bodo k ničogljični prihodnosti pomembno prispevale tudi sanacije stavb. Po podatkih okoljskega programa Združenih narodov stavbe in njihova gradnja skupaj predstavljajo 36 odstotkov svetovne porabe energije in 39 odstotkov emisij ogljikovega dioksida, povezanih z energijo.

Saša Bavec, član uprave skupine Knauf Insulation, pravi, da tehnologije danes še ne omogočajo postaviti brezogljične proizvodnje, a so se zato lotili drugih trajnostnih ciljev, med katerimi je 15-odstotno zmanjšanje izpustov do leta 2025. »Precej tehnologij, ki bi bile korak naprej, za naš sektor še ne obstaja. Bomo pa poskušali razviti tehnologije, ki bodo zmanjšale ogljični odtis mineralne volne ipd. To pomeni, da bo v našo proizvodnjo moral priti vodik, a tega v praksi ni naredil še nihče. V naslednjih petih letih bi se slednje lahko razvilo do poskusne faze,« je dejal Bavec. Vsako leto namenijo tudi veliko denarja za posodobitev tovarn. 

Za investicije je seveda potreben tudi kapital. Gašper Jež, direktor projektnega in izvoznega financiranja pri SID banki, pravi, da ugodno in dolgoročno financirajo vse občinske projekte preko komunalnih bank: »Pomemben del prehoda se bo moral zgoditi na učinkoviti rabi energije in energetske sanacije so tiste, ki bodo igrale pomembno vlogo.« A želenih ciljev ne bomo mogli doseči brez novih inovacij in razvoja ter programa investicij v krožno gospodarstvo, je še dejal in opomnil, da trenutno nimamo na voljo ustrezne razpoložljive tehnologije, ki bi to omogočala. »Nove inovacije bodo nujno potrebne,« je poudaril. Na SID banki imajo v ta namen tudi program »Raziskave in razvoj – Inovacije 3« in »Naložbe 3«, ki je namenjen investicijam v krožno gospodarstvo. 

Kako do nepovratnih sredstev?

Kako lahko pri tem pomaga slovensko gospodarsko raziskovalno združenje (SBRA) iz Bruslja? »Aktivni smo na področju pridobivanja nepovratnih sredstev; pregledamo projekte skozi bruseljske oči, se posvetujemo s kolegi v evropskih institucijah, kar se je izkazalo za uspešno,« odgovarja Draško Veselinovič, predsednik uprave SBRA v Bruslju. Meni, da moramo dobro izkoristiti te evropske projekte, a še vedno premalo koristimo možnosti nepovratnih sredstev. EIB je predstavila klimatsko obveznico. Sedaj je 97 različnih razpisov s področja, o katerem se danes pogovarjamo – vsa področja zelenega. Nekateri zapadejo septembra, nekateri januarja. Veselinovič je opomnil, da je kohezijski program še v izdelavi in bo izdelan do konca leta, s čimer bi lahko dobili še nekaj nepovratnega denarja s strani EU. 

Premalo obnovljivih virov energije 

Glede zelenih investicij je Bajuk opomnil, da Slovenija izpušča investicije v obnovljive vire energije. Res je, da umeščamo veliko malih sončnih elektrarn, večjega projekta pa ni. »Petrol je sicer regijski igralec in to izkoriščamo, kjer lahko, recimo na Hrvaškem, kjer imamo vetrni park. S tem jezdimo na valu ciljev EU glede zelenega preboja,« je dejal Bajuk. Slovenija ima sicer eno tretjino energije iz jedrske, tretjino iz hidro in tretjino iz premogovne, ampak slednjo bomo morali nadomestiti. »Nadomestiti tretjino enega energetskega vira ni tako malo,« je opomnil Veselinovič in pozval k razmišljanju, kako naprej. »Imamo dve vetrni elektrarni, kar je zgolj simbolično, sončne elektrarne pa so nameščene v gospodinjstvih,« se je glede izzivov strinjal z Bajukom.