Stališče Slovenije do predloga Uredbe EU o neto ničelni industriji




23 / 06 / 2023
Vlada RS je 15. junija sprejela predlog stališča Republike Slovenije k predlogu evropske uredbe o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema proizvodnje proizvodov neto ničelnih tehnologij. Cilje in usmeritve predloga Uredbe o neto ničelni industriji, ki bi okrepil odpornost in konkurenčnost proizvodnih zmogljivosti z ogljično nevtralnimi tehnologijami v EU ter s tem pripeval k varnejšemu in trajnostnemu energetskemu sistemu, Slovenija načeloma podpira.

Predlog Uredbe EU o neto ničelni industriji obravnava nabor tehnologij, ki bodo pomembno prispevale k razogljičenju, kamor sodijo: tehnologije obnovljive energije; tehnologije za shranjevanje električne energije in toplote; toplotne črpalke; omrežne tehnologije; tehnologije obnovljivih goriv nebiološkega izvora; tehnologije trajnostnih alternativnih goriv; elektrolizatorji in gorivne celice; napredne tehnologije za proizvodnjo energije iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz gorivnega cikla, majhni modularni reaktorji in sorodna najboljša goriva v razredu; tehnologije za zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljika; in tehnologije energetske učinkovitosti, povezane z energetskimi sistemi.

Ukrepi za spodbujanje naložb v proizvodno tehnologijo po predlogu uredbe so združeni v sedem stebrov:
  1. pospešitev investicij oziroma vzpostavitev spodbudnih pogojev;
  2. pospeševanje zajemanja in shranjevanja CO2;
  3. olajšanje dostopa do trgov;
  4. krepitev znanj in spretnosti;
  5. spodbujanje inovacij;
  6. vodenje;
  7. monitoring.

Republika Slovenija načeloma podpira usmeritve predloga uredbe, meni pa, da je nabor neto ničelnih tehnologij v predlogu relativno ozek in je na ravni EU potrebno vzpostaviti okvir, ki bo omogočal podporo zelenemu prehodu vseh industrijskih panog, ne samo tistih, ki so proizvajajo za potrebe pridobivanja energije. Strinja se, da bodo predlogi v uredbi podprli prizadevanja EU za energetsko neodvisnost.

V luči prizadevanj za energetsko neodvisnost EU bi morala priloga k Uredbi (seznam strateških tehnologij) vsebovati tudi jedrske tehnologije. Uredba pa bi morala glede deleža proizvodnje neto ničelnih tehnologij v EU vsebovati tudi kvalitativne kriterije, na primer učinkovitost takih tehnologij. Prav tako je treba poskrbeti za ustrezno geografsko razporejenost dobavnih verig na področju neto ničelnih industrij in strateških projektov, da ne pride do koncentracije industrij.

V Sloveniji bo vzpostavitev ene vstopne točke za investitorje velik izziv. Ministrstva namreč nimajo na razpolago kadrovskih kapacitet za uvedbo takšne strokovne službe. Slovenija je zaskrbljena tudi glede predpisanih rokov za pridobitev dovoljenj za gradnjo proizvodnih zmogljivosti. Določitev rokov samo na moč proizvodnje je neprimerna, saj ne odraža same zahtevnosti postopka dovoljevanja, ki je lahko bistveno bolj odvisen od drugih dejavnikov, npr. vplivov industrije na okolje, velikosti samega posega, itd.

Republika Slovenija podpira prizadevanja EU za zeleni prehod na področju izobraževanja in usposabljanja, kamor sodi tudi pridobivanje ustreznih spretnosti za strateško pomembne industrijske tehnologije za zeleni prehod. Predvidene akademije za neto ničelno industrijo pa morajo biti skladne s pristojnostmi EU na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja. Prav tako se postavlja vprašanje glede pravnega statusa akademij za neto ničelne industrije. V procesu pogajanj o predlogu uredbe si bo prizadevala, da bi se besedilo predloga dopolnilo na način, ki bi zagotovil skladnost s temeljnimi akti EU. Tako, da bi te akademije dopolnjevale prizadevanja držav članic za izobraževanje in usposabljanje za zeleni prehod ter da bi aktivnosti, povezane z akademijami za neto ničelne industrije, sledile in podpirale, ne pa prehitevale že potekajočih drugih procesov na ravni EU, kot je na primer pobuda evropskih univerz ali vzpostavljanje ekosistema za mikrodokazila.
 
Vzpostavitev zakonodajnih peskovnikov za neto ničelne tehnologije je dobrodošlo. Slovenija prav tako podpira prizadevanja Evropske komisije, da deluje in odloča skupaj s predstavniki oziroma strokovnjaki iz držav članic EU, vendar pa je lahko za  majhne države sodelovanje v predvideni Platformi za neto ničelno Evropo predstavlja precejšen kadrovski zalogaj.
 
Slovenija tudi meni, da predlog uredbe ne sme vzpostavljati ali spreminjati obveznosti glede vsebine in strukture celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (Commission Notice on the Guidance to Member States for the update of the 2021-2030 National Energy and Climate Plans - NEPN). Kvečjemu lahko predstavlja vodilo oziroma priporočilo, kaj lahko države vključijo v svoj NEPN.

Vir: MGTŠ

 
VSE NOVICE
zapri Na spletnih straneh cer-slo.si uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja
spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.
Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah.