NOVICE




21.01.2021    |    Ostalo

Okrogla miza Trendi trajnostnega financiranja

Kako dostopati do financiranja bo pomembno za podjetja, da se repozicinorajo glede na nove uredbe in vizijo EU, saj bodo tako povečali zanimanje za vlaganje in pa tudi vrednost podjetij.


Sčasoma banke več ne bodo financirale določenih tehnologij 

Bi potrošniki več vlagali v energetsko prenovo in samooskrbo, če bi vse, skupaj s kreditom, uredili na enem mestu?
 

Evropska unija že vrsto let tlakuje pot v zeleno prihodnost. Seveda jo bomo lahko dosegli le s finančno pomočjo, zato EU v okviru sklada za okrevanje in odpornost namenja kar 1,8 trilijona evrov. S tem denarjem naj bi zagnali gospodarstovo, ki se je v pandemiji znašlo v krizi. Slednje pa bo posledično tudi bolj zeleno smo slišali na okrogli mizi, ki je sledila spletnemu posvetu “Trendi trajnostnega financiranja”, ki sta ga gostila CER in Predstavništvo Evropske komisije. 

Kako dostopati do tega financiranja bo pomembno za podjetja, da se repozicinorajo glede na nove uredbe in vizijo EU, saj bodo tako povečali zanimanje za vlaganje in pa tudi vrednost podjetij. S to vizijo so se strinjali udeleženci okrogle mize direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednik uprave Prva Group Boštjan Zaveršek Škufca, generalni direktor Merkur trgovine Blaž Pesjak in direktor Trigala Matej Runjak.  Pri tem ključno vlogo igrajo tudi banke, investicijski skladi in podjetja sama. Okroglo mizo je povezovala Maja Erker Žgajner, partnerica in vodja področja za bančništvo, finance in kapitalske trge, CMS Slovenija



Bančni sektor je pripravljen

Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije pravi, da je kljub regulativam in spremembam bančni sektor v Sloveniji pripravljen in opremljen, da financira investicije slovenskega gospodarstva: »Tudi strategija usmerjanja financiranja v trajnostne projekte je eden izmed ciljev celotnega bančnega sektorja in je bil vgrajen v načela odgovornega financiranja že leta 2019.« 
Kakšni mehanizmi financiranja okolju prijaznejših projektov so na voljo? Poleg zelenih obveznic bank so na voljo tudi zelene obveznice podjetij kot je bila GEN-I Sonce. Na voljo je tudi nekaj posebnih kreditov za izgradnjo pasivnih hiš ali energetsko obnovo, niza različne možne vire financiranja, pove Stanislava Zadravec Caprirol.  

Zeleni projekti velik zalogaj za družinski proračun

Vendar, doda generalni direktor Merkur trgovine Blaž Pesjak, je velika večina projektov posameznikov vezana na menjavo fasade, oken, ogrevalnega sistema: »Ti projekti so sami po sebi velik zalogaj za družinski proračun. Pogosto so v konfliktu z nakupom novega avtomobila ali potovanja.« Pesjak pri navduševanju posameznikov za trajnostne projekte vidi dve težavi: »Cena in ročnost financiranja ter sama kompleksnost izdelave projekta in pridobivanja subvencij, ki so na voljo.« Število korakov in kompleksnost dobivanja kredita je velika, »zato bi morali razmisliti, da bi potrošniku omogočali, da bi do celovite rešitve prišel na enem mestu«. To bi zmanjšalo kompleksnost pridobivanja virov financiranja in subvencij, kar bi pospešilo trajnostni prehod prebivalstva, je prepričan Pesjak. Od ukrepov je izpostavil spodbudo, ki bi imela »eksponentne učinke trajnostnega razvoja«, če bi se tudi podjetjem investicije v trajnostne projekte začele prinavati kot davčne olajšave, saj bi s tem spodbudili investicije. Dodaja, da so trajnostni projekti zanimivi tudi za podjetja kot je njihovo, saj so velik porabnik energije. Zato z različnimi projekti stremijo k samooskrbnosti gospodarskih objektov. »Ti postajajo pomembni elementi energetskega prehoda - lahko postanejo proizvodne enote električne enegije ali hranilniki, če imajo nameščene baterije, ter tudi stabilizatorji električnega omrežja,« je prepričan Pesjak. Zato apelira, da bi se denar iz skladov EU namenil tudi gospodarstvu za tovrstne investicije. Dodal, da projektov ne izvajajo iz altruizma, ampak ker se jim splača: »Lepota tega prehoda je, da je veliko teh projektov ekonomsko upravičenih

Novosti pri kreditiranju

Podjetjem bi lahko podjetjem pri projektih pomagali tudi investicijski skladi, je prepričan direktor Trigala Matej Runjak: »To pomeni, da ima podjetje na trgu partnerja za določene investcije; nekdo zagotavlja del sredstev, ki jih ti v danem trenutku ne želiš investirati skozi lastno bilnaco lai pa si tega v danem trenutku ne moreš privoščiti. Investicijski skladi pa so primeren produkt kanalizirajo presežke za te namene, investitorjem pa zagotavlja dolgoročen stabilen donos pa tudi družbeno odgovorno etiketo.« Slednje je win-win situacija za vse. 
Med regulativami, ki jih bo to leto sprejemala EU, se obetajo tudi spremembe pri kreditiranju. V ospredju je tudi presojanje in poročanje o posojilih na podlagi ESG za bančni sektor in kapitalske trge. »Sčasoma financiranje določenih tehnologij projektov več ne bo dostopno preko bančnega sektorja. Nekatere banke tako že danes več ne financirajo določenih tehnologij, ker se obračajo k bolj trajnostnemu. Drugi učinek pa bo, da bodo trajnostni projekti imeli ugodnejše financiranje v primerjavi z netrajnostnimi. Slednji bodo imeli določene pribitke in višje kapitalske zahteve. To je pomemben stimulus za podjetja, da se usmerijo v trajnostne projekte,« je novosti pri kreditiranju povzela Stanislava Zadravec Caprirol. 

So akterji pripravljeni na taksonomijo? 

Vse bolj v ospredje prihajata tudi taksonomija in ESG. Stanislava Zadravec Caprirol meni, da je akcijski načrt EU glede taksonomije in ESG pomemben tudi zato, ker bo omogočil večjo enotnost kriterijev sektorja gospodarstva, s čimer bo mogoče bolje primerjati stopnjo »zelenosti«. »ESG je tukaj in če ocene niso standardizirane, prihaja do zmede. Zato je taksonomija izredno pomembna,« pravi predsednik uprave Prva Group Boštjan Zaveršek Škufca. Kakšne obveznosti to nalaga investicijskim skladom? »Srečujemo se s tem, kaj se ne sme. Druga skrajnost je, kaj moramo. Je pa vprašanje, kako »morati« narediti uporabno. Skladi so dolžni poročati o investicijah in to ni težava, je pa vprašanje, kako bomo prišli do teh relevantnih podatkov. Ker imamo v lasti tudi banko, se banke borijo, da bodo postale okoljski policisti, zato je smiselno, znotraj regulative taksonomije stvari urediti tako, da bodo uporabne,« razmišlja Zaveršek Škufca. »ESG podjetja so dolgoročno bolj uspešna in imajo možnost rasti,« je poudaril in dodal, da sami ta mehanizem za investicije že uporabljajo v Makedoniji, kjer na kapitalskih trgih kupujejo le ESG produkte.
»Je pa ESG velik zalogaj za podjetja in to mora biti evropsko, če ne globalno, regulirano,« je prepričana Stanislava Zadravec Caprirol. S tem se strinja tudi Matej Runjak, ki se zaveda, da bo prehod postopen: »To je trend. Zavedamo se, da so donosnostni na daljši rok povezane z vzdržnostjo naložb. Morajo pa biti poročanje in kriterji jasni ter v pomoč poročevalcem in odločevalcem.«  

Posnetek okrogle mize


Povzetek prvega dela dogodka